Mesečno drevo ravnanja s hrano doma

Pri ti aktivnosti učenci v razredu ustvarijo gozd barvnih dreves, s katerimi spremljajo in zmanjšujejo količino odpadne hrane doma. Drevo je izbrano simbolično, ker pomaga skladiščiti CO2 in pripomore k znižanju toplogrednih plinov v ozračju. Vsak mesec se v razred doda novo drevo.

Učenci:

• ozavestijo prehranske navade v njihovih gospodinjstvih,
• razvijajo navade za zmanjševanje količine odpadne hrane doma,
• družinski člani razvijajo dobre navade zmanjševanja količine odpadne hrane,
• spremljajo napredek pri razvijanju navad zmanjševanja odpadne hrane v svoji družini in pri drugih učencih,
• vsi učenci prispevajo k listkom v krošnji, ki postaja bolj bujna in pisana - timski duh motivira učence za nadaljnje izboljšave doma,
• na drevesu je predstavljen le rezultat prihranjene hrane (listi) in ne imena učencev, zato se učenci, ki sprva ne sodelujejo, ne počutijo izpostavljene, temveč so pozitivno motivirani, da začnejo sodelovati,
• se naučijo, da drevesa absorbirajo CO2, ki se prav tako sprošča iz odpadne hrane in tako pomagajo zmanjšati globalno segrevanje. Kdor ne zavrže hrane, ravna kot drevo.

Ena ura, da se na sliki poišče lepo drevesno deblo ali da ga učenci narišejo. Naj bo vsaj v velikosti papirja B2 in naj nad njim ostane prostor za krošnjo.  

Karton ali močnejši papir za drevo vsakega meseca, barvni svinčniki/flomastri in zlati marker za obkroženje listov.

Učenci spremljajo svoje navade in navade njihove družine glede ravnanja s hrano ter jih predstavijo v razredu. Namesto, da bi jih predstavili na plakatu ali v tabeli, jih predstavijo v obliki barvnih listkov na skupnem razrednem drevesu.

Listki so anonimni, ker je pomembno dejanje, ne glede na to, kdo ga je storil, torej ne gre za tekmovalnost. Učenci, ki ne sodelujejo, se ne počutijo izpostavljene. Ko družinski člani učencev izvedejo aktivnost proti odapni hrani iz tabele, se list obrobi z zlato črto.

Vsak mesec dodajo novo drevo. Na koncu šolskega leta bo na stenah cel pisan gozd dreves.

Več izboljšav kot naredijo družine učencev, tem bolj barvite in bujne bodo krošnje dreves. Učenci lahko v razredu opazujejo, kako se krošnje dreves spreminjajo skozi mesece, katere izboljšave izvajajo družine in kako aktivne so.

Učenci spoznajo, da imajo drevesa izjemno vlogo pri zmanjšanju negativnih učinkov podnebnih sprememb

Ključi koraki:

Učenci naj povedo, kateri so najpogostejši razlogi, da se v njihovih družinah hrana zavrže? Kaj lahko naredijo, da bi imeli manj odpadne hrane? Pogledajo naj FAO poster 9 easy tips to fight food waste. V slovenščini ga najdete v tretjem zvezku učnega gradiva, na str. 26.

1. Najprej se pripravi tabelo izboljšav za manj odpadne hrane doma (tu je primer), lahko se uporabi tega iz primera ali prilagodi po svoje.
2. Vsaki izboljšavi se dodeli svoja barva. Če vsi razredi uporabijo iste izboljšave in barve, bodo lahko primerjali svoje rezultate in napredek.  
3. Učenci naj dobijo tabelo izboljšav in mesečni koledar da ne bodo pozabili označiti izboljšav, ki so jih naredili doma in kasneje narisati v razredu v obliki listka. 
4. Razred vnaprej razmisli, kje bo razstavljen ta pisani gozd, saj se bo vsak mesec pojavilo novo drevo. 
5. Učenci narišejo drevo v velikosti vsaj B2, torej vsaj 2 risalna lista skupaj, lahko tudi več, ker bodo sodelujoči učenci na drevo en mesec risali listke. Nad deblom je potrebno pustiti dovolj prostora za krošnjo.
6. V razredu se na steno nalepi prvo drevesno deblo. 
7. Ob drevo, ki trenutno "raste" se prilepi še tabela izboljšav za manj odpadne hrane doma. 
8. Barvni flomastri in zlat flomaster naj bodo ob tabeli, da učenci lahko takoj narišejo listek. 
9. Liste rišejo vsak dan. Ni nujno, da bodo vsak dan vsi dodali listek, nekateri pa jih bodo morda dodali več.
10. Učenec, ki je doma naredil eno dejanje, s katerim je rešil hrano pred propadom, nariše in pobarva en listek v barvi te izboljšave. Npr. Pojedel sem hrano, ki bi ji skoraj potekel rok: ta izboljšava ima rumeno barvo, zato listek pobarva rumeno. Pojedel sem vse, kar je bilo na krožniku: rdeča barva, listek pobarva rdeče. Če je družinski član zaradi učenca naredil izboljšavo, pobarva listek z barvo dejanja in ga obrobi z zlato.
11. Cilj je imeti drevo s čimbolj bujno krošnjo, po možnosti tudi z zlato obrobljenimi listki.

Če vsak učenec doma naredi eno izboljšavo na dan, bo drevo kmalu polno pobarvanih listov. Kakšne barve so? Se svetijo zlato?

Barva dreves nam bo povedala, katera dejanja so učenci najpogosteje naredili in kateri problem so rešili.

Na koncu šolskega leta bodo krošnje dreves pisane in bujne, učenci in njihove družine pa vedno bolj osveščene glede ravnanja z odpadno hrano.

Aktivnost se vključuje v različne šolske predmete.

Družboslovni predmeti: Učenci razvijajo dobre navade ravnanja s hrano, da ne nastaja odpadna hrana. Učenci spoznajo, da obstaja veliko takih načinov.

Okolje in narava: Učenci se naučijo, da odpadna hrana škoduje okolju in da je tudi moralni problem, saj nekateri ljudje stradajo. Spoznajo, da je odpadna hrana velik problem v razvitih državah. Vpliva tudi na podnebje, kar lahko povzroči številne uničujoče meteorološke dogodke.

Vir: Bordon T.,: Učno gradivo za ozaveščanje o izgubah hrane in odpadne hrane ter dvig prehranske pismenosti za prvo triado osnovne šole. Ljubljana: MKGP, 2024. Dostopno na: https://www.nasasuperhrana.si/projekti/spostujmo-hrano-spostujmo-planet/gradiva-in-povezave/izobrazevalne-vsebine/