Revizija odpadne hrane na šoli

Pri ti aktivnosti učenci skupaj z učitleji izvedejo revizijo odpadne hrane na šoli.  

Po zaključku te aktivnosti bodo učenci:

• razumeli kako odpadna hrana vpliva na podnebne spremembe,
• spoznali, kako nastanejo izgube hrane od njive do trgovine,
• ugotovili, kako zmanjšati količino odpadne hrane doma in v šoli,
• znali izračunati težo odpadne hrane in rezultate grafično prikazati,
• izdelali akcijski načrt za zmanjšanje odpadne hrane v šoli.

Po reviziji odpadne hrane bodo šole imele boljšo predstavo o tem, kako in kje zmanjšati količino odpadne hrane. S tem lahko prihranijo denar, ker zmanjšajo stroške odvoza odpadkov. Hkrati tudi zmanjšujo obremenitev naravnih virov zaradi proizvodnje neporabljene hrane in prispevajo k zmanjševanju onesnaževanja s toplogrednimi plini.

• Izobraževanje učencev: nekaj tednov.
• Izvedba meritev odpadne hrane: vsaj en teden v vsakem šolskem semestru.
• Priprava akcijskega načrta: nekaj učnih ur.

• Pripomočki za izvedbo meritev odpadne hrane. 
• Dve tabeli za vsako merilno mesto.
• Plastične vrečke za odpadke v vedrih na merilnih mestih. Tako bo lažje izprazniti polna vedra. 
• Vedra za odpadke. Izberite ustrezno število posod glede na število jedi na jedilniku.
• Še večje posode za praznjenje veder iz že pregledanih odpadkov.
• Tehtnice za tehtanje posameznih veder.
• Krpe za sprotno čiščenje.
• Fotografije jedi, ki jih je treba nalepiti na vedra za odpadke. 
• Oznake za usmerjanje učencev k merilnim postajam.
• Vprašalniki in pisala za anketirane učence.
• Obrazci za zapisovanje teže odpadne hrane.
• Rokavice za učence, ki bodo ločevali odpadke.

Cilj dejavnosti je zmanjšati količino odpadno hrano v šolskih kuhinjah, kjer običajno nastajajo velike količine. Z nekaj majhnimi spremembami lahko šole zmanjšajo odpadno hrano, učencem pa omogočijo, da pridobijo kompetence za izvajanje zmanjševanja količin odpadne hrane.

Pri zmanjševanju odpadne hrane naj šole upoštevajo te tri korake.

1. Izobraževanje 

Na začetku je potrebno razumeti obseg problema. Katere vrste živil se največkrat znajdejo med odpadki? Zakaj učenci ne jedo določenih živil? Na vsa ta vprašanja bo pomagal odgovoriti pregled odpadne hrane v šoli. 

Z uporabo različnih učnih in metodičnih gradiv lahko učitelji temo vključijo v učne dejavnosti v razredu, učence poučijo o odpadni hrani in jih motivirajo za spremembe, s čimer postanejo del rešitve.

Vprašanja, o katerih učenci lahko razmišljajo: 

• Koliko odpadne hrane nastane v jedilnici?
• Koliko odpadne hrane nastane v Sloveniji, v EU ali na svetu?
• Kakšna je povezava med odpadno hrano in podnebnimi spremembami? Kaj pa med odpadno hrano in lakoto?

2. Revizija odpadne hrane 

Glavni cilj aktivnosti je ugotoviti, katere hrane učenci največkrat ne jedo in zakaj. Na podlagi rezultatov šola lahko uvede spremembe, s katerimi bodo učenci zavrgli veliko manj hrane.

Učenci v sodelovanju z učitelji sodelujejo pri spremljanju količine in sestave odpadne hrane pri obrokih.  Podatke zbirajo bodisi en dan ali en teden, kot se dogovorijo. Učenci spremljejo količino in sestavo odpadne hrane ter ugotavljajo razloge zanjo. 

Kako izvajati revizijo odpadne hrane 

Skupina učencev - prostovoljcev:

Oblikuje se skupino učencev, prostovoljcev, ki skupaj z zaposlenimi v kuhinji in učitelji opravi pregled odpadne hrane. Dober primer je npr. štirje učenci na vsakih sto učencev, ki se prehranjujejo v jedilnici.

Ureditev prostora za merjenje odpadne hrane : 

Na vsakih 200 učencev mora biti ena ločena merilna postaja, ki jo sestavljata dve mizi. Pri eni mizi učenci odložijo svoje pladnje in če je njihova hrana ostala, se pogovorijo s prostovoljci kaj so bili razlogi. Pri drugi mizi se loči odpadno hrano v vedra, ki se jih na koncu stehta in zabeleži.

Merjenje odpadne hrane:

Potrebno se je odločiti, katere kategorije/živila se bo zbiralo, tehtalo in analiziralo. Število kategorij je izbira vsake šole, več pa kot je kategorij, bolj uporabni bodo rezultati. 

Prepričati se je potrebno, da je vsa hrana upoštevana v ustreznih kategorijah, da se ne bi zgodila, da katera izpade. 

Na vsako vedro se namesti slike in imena živil, ki spadajo tja.

Med merjenjem prostovoljci fotografirajo, šola bo to uporabila kasneje pri komuniciranju z javnostjo.

Navodila za prostovoljce - izpraševalce:

Učence, ki pridejo s pladnji po kosilu pozdravijo in jim povedo, da izvajajo anketo o odpadni hrani ter zakaj ostaja. Potem si ogledajo njihov pladenj in označijo, česa niso pojedli ali popili do konca. Ime živila/jedi mora biti isto kot na zbiralnem vedru. 

Vsako nedokončano jed izpraševalci označijo na evidenčnem listu (ena jed v vsaki vrstici). Za vsako jed tudi vprašajo učenca: „Ali nam lahko poveš, zakaj nisi pojedel [ime jedi]?“ in zapišejo odgovor. Navedejo naj le en - dva glavna razloga, pri čemer naj jim učitelji pomagajo vnaprej pripraviti nabor odgovorov, ki jih bodo učenci le obkrožili in bodo omogočali prikaz podatkov. Uvedejo naj še rubriko Ali želite še kaj dodati? kamor izpraševalci vpišejo dodatne razlage učencev.  Lahko tudi navedejo več razlogov in šola dobi še bolj natančen prikaz. Tako bodo odgovore lahko prikazali v grafu in vedeli, kaj je razlog, taki odgovori bodo osebju v pomoč in bodo lahko odpravili težavo.

Časovnica:

Najbolje je, da se pregled odpadne hrane opravi v obdobju najmanj dveh tednov, saj se tako lažje ugotovi nihanja med obdobji, ko je več dela in med obdobji, ko ga je manj. Učenci naj med letom opravijo več meritev in pomagajo pri iskanju rešitev, da hrana konča v lačnih želodcih, ne pa v smeteh. Če je le mogoče, je idealno evidenco voditi 12 mesecev, da se ugotovi sezonske vzorce in trende.

Obveščajte o rezultatih 

Šola se sama odloči, kako bo o rezultatih obvestila zainteresirano javnost. To so lahko zloženke, letaki, obvestila na šolski spletni strani. 

Uporabi se fotografije in/ali videoposnetke, ki so nastali med meritvami, da se vizualno prikaže količina odpadne hrane in potek meritev. Rezultate se lahko predstavi s krožnimi diagrami.

Šola pripravi tudi akcijski načrt (piše spodaj), kjer navede naslednje korake pri zmanjševanju količine odpadne hrane in kaj lahko pri tem storijo člani šolske skupnosti.

3. Pripravite SMART akcijski načrt 

Podatke iz meritev se analizira in šola razvije strategijo za zmanjševanje odpadne hrane, pri kateri sodelujejo tudi učenci in je za šolo najbolj smiselna. 

Merjenje odpadne hrane bo učencem pokazalo, koliko hrane se vsak dan zavrže v šoli. Učenci lahko primerjajo količino odpadne hrane s težo surovin, uporabljenih za pripravo kosila, in tako ugotovijo delež odpadne hrane. Podatki se lahko uporabijo kot podlaga za izobraževanje učencev o pomenu zmanjševanja količine odpadne hrane.

Pridobljene podatke sodelujoči v meritvah ocenijo in predstavijo učencem, učiteljem, kuharjem in staršem. 

Merjenje odpadne hrane pomaga šoli ugotoviti, katere spremembe so potrebne, s čimer se prihrani sredstva denar in se manj obremenuje okolje.

Šola naj točno določi cilje, kako zmanjšati količino odpadne hrane pri obrokih: po opravljenih meritvah in oceni trenutnega stanja učenci pripravijo akcijski načrt, kjer določijo specifičen cilj za zmanjšanje odpadne hrane pri obrokih in si prizadevajo za njegovo uresničitev. Učenci redno spremljajo stanje tako, da vsaj dvakrat letno opravijo meritve odpadne hrane in objavijo rezultate.

 Tukaj  je več idej in delovni listi za izdelavo akcijskega načrta. 

Matematika:

Dejavnosti, ki jih učenci izvajajo med meritvami, vključno z načrtovanjem aktivnosti, zbiranjem podatkov, analizo podatkov in intervjuji, je mogoče vključiti v pouk matematike in drugih predmetov. Te dejavnosti so npr.:

• merjenje odpadne hrane,
• izdelava in interpretacija grafov,
• izračun stroškov odpadne hrane,
• izračun količine goriva, potrebnega za prevoz odpadne hrane s kmetije do šolske kuhinje,
• izračun, količine vode in drugih virov, ki so bili porabljeni za pridelavo odpadne hrane.

Naravoslovni predmeti:

• Podnebne spremembe. Pri gnitju hrane na odlagališčih se sprošča metan, toplogredni plin, ki je močnejši od ogljikovega dioksida.
• Biologija rastlin. Učenci spoznajo življenjski cikel od semena do rastline in komposta.
• Biologija živali. Učenci se pogovarjajo o virih, ki so potrebni za pridelavo krme za živino, ki jo pojemo.
• Ekosistem kompostnega kupa. Žuželke, črvi in bakterije razgradijo ostanke hrane v črno zlato.

Jezik: 

• Pisanje. Učenci lahko pišejo raziskovalne naloge o odpadni hrani, plastičnih odpadkih, zdravju tal ali oceanov, povezavi med hrano in okoljem itd.

Umetnost:

V okviru likovne vzgoje učenci na umetniški način izrazijo svoje občutke o zavrženi hrani. Iz nastalih del se pripravi razstavo v šolski jedilnici na temo: „Vzemi, kar hočeš, a pojej, kar vzameš.“ ali „Kaj lahko gre v kompostnik.“ ali „Naj bo voda tvoja izbrana pijača.“

Kompost: 

Ali šola že uporablja kompost? Če ne, naj začne čimprej, vendar ne gre pozabiti, da je kompostiranje skrajni ukrep. Najprej je potrebno preprečiti nastajanje odpadne hrane.