Reci: »Hvala, dovolj« in »Prosim, še!«

Učenci znajo oceniti, koliko bodo pojedli, to povejo pri šolskem kosilu ali malici, prenesejo pa tudi v domače okolje. Znajo vljudno reči "Hvala dovolj.", ko je hrane dovolj in "Prosim še.", ko si želijo več. Tako pomagajo zmanjševati odpadno hrano.

Ta nadvse enostaven ukrep je zelo koristen, saj lahko pomaga zmanjšati odpadno hrano. Otroci se naučijo, da raje vzamejo manj in se, če želijo, vrnejo po še eno porcijo. Naučijo se oceniti, koliko hrane lahko pojejo, da ta ne ostaja. Kasneje se bo ta veščina zelo obrestovala, ker bodo vedeli, koliko približno pojejo in bodo kuharju znali povedati, koliko je zanje dovolj, ustanova pa bo prihranila hrano in denar. 

Učni cilji:

• učenci se naučijo vzeti le kolikor bodo pojedli in se vrnejo po dodatek, če želijo,  
• naučijo se, da je hrana dragocena in je ne mečemo v smeti,  
• spoznajo svoj občutek sitosti, 
• učenci razvijejo zdrave in odgovorne prehranjevalne navade,
• spoznajo svoje prehranjevalne navade, 
• učenci spoznajo, da smo si različni in imamo različne preference. 

Thrije tedni, da spoznajo svoj občutek sitosti. 

Ni orodij. 

Aktivnost je primerna za otroke starejše od treh let. Na začetku aktivnosti je potrebno vsakega učenca posebej najprej vprašati, koliko misli, da bo pojedel. Toliko naj se jim da na krožnik (po učiteljičini presoji, seveda - če želi tri krožnike, najbrž ne bo šlo). Predlaga se jim, da je bolje, da vzamejo manj in se vrnejo po dodatek, če bodo še lačni. 

Če določene hrane ne želijo poskusiti, se jih vpraša ali bi samo pikico - če ne želijo, se jih nikoli ne sili, morda pa bodo drugi dan bolj pripravljeni. Pomembno je, da se jim vedno ponudi.

Ko v svoji klopi pojejo, jih vprašajte, ali so pojedli, kolikor so pričakovali? Približno tri tedne naj razvijajo občutek za količino hrane, ki jo pojejo. Po treh tednih bodo znali sami oceniti, koliko hrane potrebujejo, in bodo rekli »Hvala, dovolj,« ko bo jedi dovolj, ter se raje vrnili po še, če bodo to želeli. V drugem razredu bodo že vedeli, da morajo kuharju povedati, koliko bodo pojedli.

Družboslovni predmeti: učenci spoznajo svoje prehranjevalne navade, svoje preference in preference ostalih, razvijajo dobre prehranjevalne navade. 

Jezik: otroci se naučijo kako vljudno reči ne (če ne želijo določene jedi).

Okolje in narava: učenci se naučijo, da odpadna hrana škodi okolju, je pa tudi moralni problem, ker nekateri ljudje po svetu stradajo, zato se hrane ne meče proč. 

Vir: 

Bordon T.,: Učno gradivo za ozaveščanje o izgubah hrane in odpadne hrane ter dvig prehranske pismenosti za prvo triado osnovne šole. Ljubljana: MKGP, 2024. Dostopno na: https://www.nasasuperhrana.si/projekti/spostujmo-hrano-spostujmo-planet/gradiva-in-povezave/izobrazevalne-vsebine/ 

Dodarno gradivo:

Laura García-Herrero L., De Menna F., Vittuari M.,Food waste at school. The environmental and cost impact of a canteen meal, Waste Management, Volume 100, 2019. Link: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0956053X19306063

European Comission. JRC Publications Repository. Reducing consumer food waste: Recommendations for schools. Link: https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC134747